Kam izgine senca, ko se zvečeri?
Kje zavije veter, ko v dalji zabobni?
Kdo se skriva v temi, da ne more spat?
Kje je nežna roka, da poboža strah?

Kdo ji riše sanje, da ničesar ni?
Kaj je v tisti roži, da misel prikroji?
Proč bežijo dnevi, strgan pajčolan.
Kdo bo padel jutri? Kdo ostal bo sam?

Krut je svet, kjer divje vladajo zveri,
mlada kri se zliva po poteh.
Ptice pojejo nad trupli, ko vstaja dan…
… naj gre tema stran.

Kava na ognjišču nočnih ruševin,
Solza kane v pesek, zbuja iz globin.
V zrak zletijo zmaji, slep je novi dan,
Ko lupino v vodi nosi maestral.

Mirno pluje z vetrom tja, kjer ni volkov.
Bela jadra dihajo v nebo.
Pod pepelom sanj vzklije novo ji srce…
… ko gre tema stran.

Zlato listje v temno je zemljo sklatil dež svinčen. Si mar srečen, ko brez milosti teptaš po njem?

---

V pomladni nežni noči vetrc svež zaveje,
v popke in cvetove odene mlade veje,
polja in vrtove z rož’cami poseje v pravljične odeje.

V jesenski temni noči sušijo se zelišča,
zunaj pada dež, v zavetju bivališča
se predajamo dišavam, igramo skrivališča, ko kurimo ognjišča.

V poletni topli noči kamilica diši,
kresnica s svojo lučko nad travnike zleti.
Nad meto in meliso, nad gredico zeli, se bliska in grmi.

V mrzli zimski noči sneg se lesketa,
v starem lončku vre in ogenj prasketa,
dve duši pa v objemu sanje štejeta, ko se s čajem grejeta.

The twilight turns from amethyst
To deep and deeper blue,
The lamp fills with a pale green glow
The trees of the avenue.

The old piano plays an air,
Sedate and slow and gay;
She bends upon the yellow keys,
Her head inclines this way.

Shy thought and grave wide eyes and hands
That wander as they list
The twilight turns to darker blue
With lights of amethyst.

---

Ura je deset odbila
v turnu svetga Antona,
varujte se ognja in otrok,
da ne bo prevelik jok.

Ura je polnoč odbila
v turnu svetga Antona,
mirno spite kot v raj,
saj vas varuje vaš čuvaj.

Ura je dve odbila
v turnu svetga Antona,
petelin je že svoje odpel,
dan se delat bo začel.

Ura je štiri odbila
v turnu svetga Antona,
vsi morate kaj kmalu že vstat,
jaz lahko odšel bom spat.

(slovenska ljudska) gost na violini: Tola Custy
Ker je bila nevarnost požara v preteklosti večja, kot je danes, so čuvaji ponoči hodili po naselju ter pazili in skrbeli, da je bila vas varna pred rdečim petelinom, medtem ko so ljudje mirno spali. V čast in neizmerno veselje nam je, da je k magičnosti vzdušja, ki smo ga želeli pričarati, pripomogel tudi priznani irski violinist Tola Custy.

---

(Slovene traditional) featuring – fiddle: Tola Custy
Due to a greater danger of fires in the past, night watchmen patrolled villages and towns at night and made sure they were safe from “the red rooster” all the while people slept peacefully. We are deeply honoured that an esteemed Irish fiddler Tola Custy helped us create the magical atmosphere that we wished to achieve.